Semič je dobil svojo požarno brambo 15. novembra 1894. Predsednik ustanovnega odbora je bil dekan Anton Aleš, prvi poveljnik Anton Sebahar, dolgoletni tajnik društva pa nadučitelj Bartel.
Ukvarjali so se tudi z ljudskoprosvetnim delom: imeli so svojo igralsko skupino, organizirali so pevske nastope, sodelovali so na vseh pomembnih dogodkih v kraju. Gasilsko orodje so hranili v lopi na semiškem živilskem sejmišču.
1935 so gasilci začeli priprave za zidavo gasilskega doma, svečano odprtje pa je bilo 22. avgusta 1937. Nov gasilski dom jim je služil kar 52 let. Gasilci so pri gradnji doma prispevali zelo veliko prostovoljnega dela, denar pa so zbirali z organizacijo veselic, prodajo vina, zbiranjem prostovoljnih prispevkov in materiala. Tesarska dela je opravil mojster Martin Judnič z Omote, zidarska pa mojstri Henigsman, Mekiš in Florjančič.
Po izgradnji sodobnega doma 1989 je stari služil raznim namenom, tudi prireditvam ob odmevnih semiških pustovanjih. Zadnje desetletje v njem deluje lekarna, v kletnih prostorih pa obratuje gostinski lokal.
