Zavod za turizem, šport in kulturo Metlika je na kulturni praznik objavil na svojem facebook profilu video, ki prikazuje tradicionalno košnjo vinomerskih steljnikov, ki so vpisani v Naturo 2000 in so zaščiteni. Izjemno pomembni so za belokranjsko biodiverziteto kot lokalno identiteto Belokranjcev.
Naši predniki, Slovani, so pili brezov sok, saj je bil poleg medu edino znano sladilo na tem območju poleg medu. Veliko vlogo je imela pri ritualih in je bila dar bogov, saj je simbol pomladi in svetlobe. Verjeli so, da objem breze prinaša srečo, moč in veselje.
Prav tako je imela za njih čudežno moč orlova praprot. Na strehe so obešali praprot v veri, da jih bo obvarovala od strel, hudobnih urokov in drugih zlih sil. Seme orlove praproti pa ti je omogočilo pogovarjanje z živalmi, s pomočjo semen so iskali ljubezen ali postali nevidni.
V Beli krajini so se steljniki kosili med 15. avgustom in 8.septembrom, ko je praprot dobila svojo suho rjavo barvo. Takrat so se zbrali sosednje in pomagali en drugemu, da je bilo delo lažje n hitreje opravljeno, pa še poklepetali so vmes. Okoli brez so podrast pokosili s kosami, na roke, jo pograbili in naredili stog. Stog je kup pokošene orlove praproti, nabit okoli kola ali pa kar okoli breze, da ne premoči, zato lahko čaka tudi več let preden se ga odnese v hlev za nastilj živalim.
Modernizacija kmetijstva in mehanizacija so povzročile opuščanje košenj steljnikov, zato so ponekod po Beli krajni zarastli v gozdove.
Zato so v Beli krajini zaščitili steljnike, ki se še vedno kosijo v znak ohranjanja tradicionalnega kmetijstva ter ohranjanje kulturne krajne. Poznamo Marindolske steljnike na jugu Bele krajine, Vinomerske steljnike v bližini Metlike in tako naprej.
