Danes smo žal že zaprti. Odpremo se jutri ob 08:00

Kmetijski ukrepi za varovanje habitata črnega proteusa, predavanje v sklopu Tematskih večerov v Muzejski hiši Semič - Muzejska hiša Semič

  • Domača Stran
  • Kmetijski ukrepi za varovanje habitata črnega proteusa, predavanje v sklopu Tematskih večerov v Muzejski hiši Semič

Tematski večeri v Muzejski hiši Semič

Ste vedeli, da Muzejska hiša Semič skriva številne zgodbe Bele krajine in Semiča? Pridružite se našim tematskim večerom, kjer jih bomo skupaj odkrivali!

Večeri bodo potekali ob koncu meseca v zimskem, spomladanskem in jesenskem času, tematike pa bodo temeljile na naših treh stalnih razstavah: Center narave Bele krajine, Semič v dvajsetih slikah in Vinogradniška zbirka

Naša želja je, da v pogovor vključimo tako mlajše kot starejše sogovornike, strokovnjake. Skupaj bomo odkrivali, delili izkušnje, ustvarjali nove vsebine in spomine.

Kulturni center Semič vas vabi v sklopu Tematskih večerov v Muzejski hiši Semič in Zelenega meseca v Semiču 2025 na predstavitev magistrske naloge Katarine Vodnik “KMETIJSKI UKREPI ZA VAROVANJE ČRNEGA PROTEUSA – ČRNE ČLOVEŠKE RIBICE” v sredo, 26. marca, ob 18. uri v protokolarnem prostoru Muzejske hiše Semič.

Človeška ribica spada v družino močerilarjev (Proteidae). Nekateri jo imenujejo tudi močeril ali proteus. Je vodna dvoživka in največja jamska žival. Zaradi svoje obarvanosti je še posebej zanimiva črna človeška ribica, ki živi samo na belokranjskem plitvem krasu, na zaplati približno 10 km2. Črni močeril je endemit podzemnih voda belokranjskega kraškega ravnika, kar pomeni, da živi samo tu in nikjer drugje na svetu. Čeprav s svojim videzom tega ne kaže, je vendarle jamska žival. Na površje prihaja v nočnem času v kraških izvirih, kamor se hodi prehranjevat z nižjimi raki in polži. V kolikšni meri sega habitat ob tokovih podzemske vode, tudi v masiv Poljanske gore, pa ni znano.

Zaradi specifičnih evolucijskih prilagoditev ima vrsta velik znanstveno raziskovalni pomen. Življenjski pogoji v jamah so drugačni kot na kopnem, odsotnost svetlobe, skromne zaloge hrane, stalna temperatura in druge značilnosti, pomembno vplivajo na prilagoditve jamskih živali. Te vrste so po navadi brez pigmenta v koži in zato večinoma bolj ali manj prosojne. Oči so pokrnele, dobro razvita pa so številna druga čutila, ki služijo orientaciji v temi ter zaznavanju plena. Črna človeška ribica je med jamskimi živalmi posebnost, saj ima še vedno ohranjene oči in pigmentirano kožo. Njen življenjski prostor je ogrožen.

Vstop na dogodek je brezplačen!

Dobrodošli!

Pišite nam!






    Skip to content
    Nastavitve zasebnosti

    Naše spletno mesto uporablja piškotke, s katerimi vam omogočamo pravilno delovanje spletnih storitev, boljšo uporabniško izkušnjo in strokovne vsebine po vaši meri. Na tem mestu lahko upravljate s piškotki spletnega mesta.

    Z izbiro nastavitev piškotkov lahko nadzirate, katere piškotke naše spletno mesto namešča. Več o piškotkih.